OSEBNI TRENER

Kontaktni podatki

Če potrebujete pomoč ali svetovanje Vam z veseljem pomagam in svetujem za najboljšo odločitev.

Prepričajte se sami, odločitev je seveda v vaših rokah.

MANEKENSKO POSTAVO IMA LAHKO VSAK, KI SE ZA TO ODLOČI
'Naj poudarim, da je moja genska zasnova zelo naklonjena pridobivanju maščobnih celic, zato sem skozi celotno kariero poizkusil že precej različnih programov in diet ter na lastnem telesu izkusil katera pot je najboljša.'

HUJŠANJE

Izguba maščobe je v teoriji lažja kot si večina ljudi predstavlja: naš dnevni kalorični vnos mora biti manjši kot pa je naša dnevna poraba kalorij. Naša hrana je sestavljena iz treh osnovnih virov: ogljikovi hidrati, maščobe ter beljakovine. Poenostavljeno ima vsak od njih eno primarno in eno sekundarno funkcijo v telesu. Za lažje razumevanje velike večine diet naj kratko opišem vsakega od njih.

OGLJIKOVI HIDRATI:

Primarna funkcija - telo iz njih pridobiva energijo za delovanje.
Sekundarna funkcija – kadar telo začuti presežek vnosa ogljikovih hidratov, jih začne skladiščiti v zalogo energije v obliki maščob. 1gram OH vsebuje približno 4kcal energije.

MAŠČOBE:

Primarna funkcija - shranjevanje zaloge energije v telesu v obliki podkožne tolšče.
Sekundarna funkcija - telo jih uporablja za energijo kadar začuti pomanjkanje le te pridobljene iz ogljikovih hidratov. 1g maščob vsebuje približno 9kcal energije

BELJAKOVINE:

Primarna funkcija – gradnja in obnova mišičnih celic
Sekundarna funkcija – v ekstremnih primerih telo iz njih pridobiva energijo kadar je ne dobi dovolj iz ogljikovih hidratov in maščob. 1g beljakovin vsebuje približno 4kcal energije.

Zdravo hujšanje je takšno, da sprožimo v telesu mehanizem porabljanja zalog energije shranjene kot podkožna tolšča, in pri tem ohranimo kar največ mišične mase. Izraz 'kar največ' uporabljam zato, ker se pri vsakem procesu hujšanja, izgubi tudi nekaj mišične mase.

Iz zgoraj navedenih podatkov lahko vidimo, da se bo 'kurjenje maščob v telesu' zgodilo, kadar telo zazna, da nima dovolj energije pridobljene iz ogljikovih hidratov. Prav tako ne sme dobiti dovolj maščob, da bi iz njih pridobivalo energijo. Hrana mora biti potemtakem sestavljena predvsem iz beljakovin, iz katerih telo ni sposobno izdelovati podkožne tolšče, hkrati pa služijo za obnovo in izdelavo mišičnih celic, katerih nočemo izgubiti. Ker pa je izdelava energije iz beljakovin za telo nekoliko naporna, mu moramo predvsem v dopoldanskem času pomagati tudi z omejenim vnosom ogljikovih hidratov. Dopoldanski čas (do kosila) je primeren za uživanje ogljikovih hidratov predvsem zato, ker jih telo do večera porabi. Če pa jih zaužijemo prepozno jih telo ponoči ( ko spimo in, ko je poraba energije minimalna) začne spravljati v zalogo maščob. Po kosilu bomo tako jedli le še hrano, ki vsebuje minimalno količino maščob in OH. Maščob se bomo nasploh skozi cel dan čimbolj izogibali.

Druga pomembna stvar pri dieti pa je, da jemo vsaj 5 obrokov na dan. Pomembno je, da ne izpustimo niti enega obroka (tudi večernega).S tem dosežemo to, da organizem nikoli ne začuti pomanjkanja. Eden od kritičnih vzrokov za skladiščenje zalog energije v telesu je namreč obrambni mehanizem, ki se sproži ob pomanjkanju energije. Ta mehanizem je pri nekaterih ljudeh globoko zakoreninjen in zato kljub temu, da jedo zelo malo (enkrat ali dvakrat na dan), nikoli ne shujšajo, saj je telo pod stalnim stresom, kdaj bo spet naslednjič dobilo hrano in 'za vsak slučaj' konstantno kopiči zaloge maščob.